G

rad Fala leži na razgledni rečni terasi, ki jo z zahoda zapira Falska pečina, na severozahodu pa na obeh straneh reke prepadne pečine iz prastarih kamnin. Slednje oblikujejo svojevrstna skalna vrata v srednjo Dravsko dolino, ki predstavljajo tako geološko kot klimatsko ločnico. Zaradi težke prehodnosti ozke soteske so skalna vrata v preteklosti predstavljala tudi kulturno mejo. Tod je tekla deželna meja med Koroško in Krajino onstran gozda. Glavno pot na Koroško je bilo mogoče učinkovito nadzorovati iz Falskega gradu. Inicijative, ki so prihajale iz gradu, so pomembno vplivale na vsakdanjik okolice in za seboj pustile številne sledi. Danes je grad po zaslugi novega lastnika, ki ga je rešil pred propadom in vanj vnesel vsebine, ki obujajo slavne dneve Falske gospoščine, opremljen v duhu 17. stol. (takrat oddelek Dunajske univerze za filozofijo, teologijo in pravo).

Zametek nekdanjega dvorca Fala je morda nastal kmalu po letu 1407, ko je Oton Der Pergauer razdejal stari Falski grad, vendar o temu nimamo arhivskih podatkov. Prvi zapisi starega gradu pa segajo nazaj do leta 1311. Gospoščina je bila v posesti benediktanskega samostana iz Št. Pavla na Koroškem. Ob vrednotenju premoženja leta 1542 je bil dvorec ocenjen na 200 funtov in je s tem neposredno tudi prvič izpričan. Stavbo in zaporo ob dravi t.i. Turški zid je bilo mogoče ob nevarnosti zapreti, je dejal Šentpaveljski prior Jakob Pachler leta 1550 zaradi nenehnih turških vpadov utrditi. Da bi lahko odplačeval uporabljeni denar, je dal dvorec v najem Luki Szekelyju iz Viltuša za 6.000 fl. Opat Vincenc Lechner je zapisal gospoščino Fala svojemu bratu Niklasu in šele opatu Hieronimu (1616-1638) se je nato po dolgem procesu posrečilo, da jo je od družine Lechner spet dobil nazaj.